Avtor: Nick Udovič
Uglasbil: Rok Lunaček
Le ljubezen bo rešila svet

Največja ljubezen lahko nad oblake seže,
močnejša je od sovraštva in jeze.
Je prekrasno čustvo,
spomni me na brezskrbno otroštvo.

Pravijo, da ima vsak človek sorodno dušo
in da  ljubezen edina lahko poteši v srcu sušo.
Ona na plano izbruhne kakor vulkan,
zmeša ti glavo kot kakšen orkan.
Naj bo vsem vsak dan z ljubeznijo obdan.

Oh, ti najlepša si bolezen,
oh, ti ljubezen, zate ni zdravila.
Najmočnejša si sila,
ustvarjena si bila, da bi se delila.

Vendar ljubezen zna tudi boleti
in sol na rane treti.
Če ne pokažeš je ljubljeni osebi,
te zna kdo drug prehiteti.

In ko svojo drago vidiš z drugim,
srce začne boleti.
Laže tisti, ki pravi, da srce ne more krvaveti.
Ljubezen je tudi slepa,
a vseeno je prelepa.

Njen smisel je ljubiti,
biti ljubljen.
Srce ni kamen,
nič in nihče ne more pogasiti ljubezni plamen.

Če čutiš metuljčke v trebuhu,
ali pa ves čas tavaš z glavo v oblakih,
takrat veš, da zaljubljen si.
Pregovor pravi, da se okrog denarja svet vrti,
v resnici na ljubezni svet stoji.

Uglasbitev: Rok Lunaček

Avtorica: Ajda Zaletel
Nasmeh
Zapomnila sem si vse.
Tvoj nasmeh, tvoj glas
in tvoj prečudovit obraz.
Le slaba ura je minila,
a jaz te nikoli ne bom pozabila,
kako na odru si stal
in mi prečudovit nasmeh poslal.
Jaz večno ga bom ohranila
in v vato ga zavila,
nihče vzel mi ga ne bo,
ker to namenjeno meni je bilo.
Jaz vem to.

Posnetek z Rokom Lunačkom:

Avtorica: Ajda Zaletel
Gazela

Najstništvo se vselilo v moje življenje je, oh, kako butasto.
Moje gravitacijsko središče se preusmerilo k fantom je, oh, kako butasto.
Pogled se mi ustavil je na njem, ki bil je popoln.
Zaljubila sem se na prvi pogled, oh, kako butasto.
Izmenjala sva si številki, to je bil že dober znak,
a kaj, ko se bojim narediti prvi korak, oh, kako butasto.
Cele deve čakam, kaj bo napisal, kaj bi jaz odpisala …
Na koncu pa samo napišem: »Hej!« Oh, kako butasto.
On odpiše mi enako in to se cel teden vrti, dokler mi ne prekipi.
Napišem mu: »Bi šel z mano na dejt?« Oh, kako butasto.
Začuda mi odgovori: »Seveda;)« in takrat se mi od veselja zvrti.
Začenjam peti in plesati … Oh, kako butasto.

 

Avtorica: Jasna Omahen
Šolska romanca

Vse od prvega šolskega dne
pa do zadnjega, ki bliža se,
prijatelja sva bila,
a nečesa nisem vedela –
v njega sem se zagledala.

Kaj se dogaja, ko sem z njim?
Se smejim? Zardim? Si česa želim?
Kmalu ugotovim, da v njega strmim.

Opazujem ga
in upam, da se med nama kaj razvije,
on pa vedno le zganja norčije.

Zvonec zazvoni
in že se nam na malico mudi.
Ko si v učilnici roke umije,
se sonce od ogledala odbije
in v njegov obraz posije.
Takrat je lep kot angel.

Kaj naj naredim?
Dan preležim in vse zase zadržim?
Se z njim pogovorim in resnico potrdim?
Bi razumel?
Bi si tudi on mene želel.

Iz šole pridrvim domov.
Gledam, če mi je »kj poslal«.
Na telefonu prazen je ekran,
za šolo pa nič ne znam.
K sebi stisnem blazino,
da pozabim na praznino.

Ko ga ni, se mi pri pouku spi.
Zakaj v šolo zamudi?

Končno spet v šoli je
in se mi smeje.
Med odmorom se zraven mene usedi,
mi razne šale govori.
Najlepše pa je, ko mi vrata pridrži.

V roke vzamem telefon.
Napišem mu: »Kako si kaj?«
Že mi odpiše nazaj.

Presenečenj konec še ni,
na kokto me povabi.
Od veselja skoraj zakričim,
telefon iz rok spustim.

 

Dostopnost